Zgodba

Bayerjev križ

Bayerjev križ v Leverkusnu: križ je visok 120 metrov in ima premer 51 metrov ter je osvetljen z inovativnimi LED diodami.

Kot velikanski simbol je zanesljiva fiksna točka v temi. Vendar je Bayerjev križ veliko več kot ogromna svetlobna naprava: kot blagovna znamka je pomemben element podobe podjetja in znak kakovosti Bayerjevih storitev in izdelkov po vsem svetu.

Leta 1933 je bil postavljen prvi Bayerjev križ
Leta 1933 je bil postavljen prvi Bayerjev križ med dvema dimnikoma.

1933 – prvi Bayerjev križ
Ko se je prižgalo 2200 žarnic, je bila tehnična senzacija popolna: 20. februarja 1933 se je prvič prižgal Bayerjev križ. S premerom 72 metrov je bil „največja svetlobna reklama na svetu“, kot je poročal časopis Bergische Post.

Vendar je Bayerjev križ svetil le šest let. En dan pred začetkom vojne so ga izklopili zaradi obvezne zatemnitve. Šele po 20 letih je ponovno zasvetil nov Bayerjev križ.

Bayer križ 1958
Od leta 1958 naprej sveti nad tovarno v Leverkusnu „naslednik“ prvega Bayerjevega križa.

1958 – drugi Bayerjev križ
2. septembra 1958 je bil slavnostno odkrit nov Bayerjev križ na drugem mestu. Po koncu vojne so demontirali stari križ in tam zgradili proizvodne obrate. Zato ni bila več možna postavitev na prejšnji lokaciji. Povsem nov križ so postavili nekaj sto metrov stran.

Nov svetlobni znak ni tako velik kot njegov predhodnik, saj ima premer le 51 metrov namesto prejšnjih 72. Dva 120 metrov visoka jeklena stebra nosita ogromno mrežo. Leta 1958 je 1710 žarnic s skupno močjo 65000 vatov omogočalo čitljivost posameznih črk na razdalji petih kilometrov.

2009 – Bayerjev križ je zasijal v novi energijsko varčni svetlobi

Ob koncu leta 2009 je Bayerjev križ zasijal v novi svetlobi: 1710 običajnih 40-vatnih žarnic so nadomestili z inovativnimi svetlobnimi diodami (LED). S tem so dosegli več kot 80-odstotne energijske prihranke, kar je v skladu s številnimi drugimi pobudami v okviru Bayerjevega podnebnega programa. Nove svetlobne diode so napolnjene z belim mineralnim oljem, odporne na vremenske vplive in brez škodljivih snovi. Bajonetni priključek skrbi za trdnost, saj se vrvi nenehno premikajo.

Bayerjev križ je še vedno zanesljiva fiksna točka na nočnem nebu z dvema izjemama: spomladi in jeseni je križ izklopljen med 22. uro zvečer in 4. uro zjutraj. Razlog so ptice selivke, ki se vračajo iz zimskih prebivališč oziroma odpravljajo v tople kraje. Svetloba bi jih motila in odvrnila od smeri letenja, tako pa lahko nemoteno letijo v svoja gnezdišča oziroma zimska prebivališča.

Bayerjev križ in s tem tudi podjetje sta prisotna ne le v Nemčiji, temveč po vsem svetu. Že leta 1934 je bil postavljen ogromen svetlobni križ na vhodu v Sueški prekop. Tudi ta naprava je bila mogočna s premerom 20 metrov. Reklamni znak v Port Saidu ni imel dolgega življenja, vendar je ostala ideja o zasidranju Bayerjevega križa v zavesti ljudi.  Danes je po vsem svetu postavljeno že 47 velikih svetlobnih naprav z Bayerjevim logotipom, in sicer kot trdna telesa oziroma skulpture, kot vrtljivi križi ali kot ogromni napisi na fasadah zgradb. V tujini je bil prvi Bayerjev križ postavljen v Barceloni. 

Nastanek znaka: od leva do križa

Prva Bayerjeva blagovna znamka je imela podobo „leva z rešetko“ iz grba Bayerjevega domačega kraja Elberfelda. Zaradi širitve podjetja je bilo treba spremeniti tudi njegov znak, saj v letu 1886 ti relativno preprosti simboli niso bili več primerni.

Bayerjev križ – izgubljen v vojni

Logo Friedrich Bayer Lev
Lev z rešetko (levo). Desno je prikazan lev z Merkurjevo palico in globusom.

Mirovni sporazum med Nemčijo in državami zmagovalkami prve svetovne vojne, Versajska mirovna pogodba, je leta 1919 nenadno ustavil širitev uspešnega podjetja Bayer. Premoženje v tujini je bilo zaseženo, na primer patenti in blagovne znamke, vključno z Bayerjevim križem in tako pomembnim izdelkom, kot je Aspirin. Alien Property Custodian (skrbnik sovražnikovega premoženja) je takrat prodal patente nemške kemične industrije za 250000 dolarjev. To je bil hud udarec za tovarne barv, saj v ZDA ime Bayer ni več pripadalo družbi Bayer, temveč družbi Sterling Drug.

Šele leta 1994 je Bayer z nakupom področja zdravil za samozdravljenje severnoameriške družbe Sterling Winthorp znova pridobil svoje ime in blagovne znamke v ZDA. Po več kot 74 letih se je cena bistveno spremenila: Bayer je plačal eno milijardo ameriških dolarjev, da lahko po vsem svetu ponovno nastopa s svojim enotnim logotipom.
 
Lev je dobil še čelado in druge okrase. Leta 1895 je zaradi vizualne predstavitve svetovno uspešnega poslovnega sodelovanja sledila še ena predelava: krilati lev, ki drži Merkurjevo palico in stoji nad zemljo. Vendar si tuji kupci niso znali raztolmačiti podobe. Tudi pravilnega imena družbe „Farbenfabriken vorm. Friedr. Bayer & Co.“ niso mogli izgovoriti.

Zato je leta 1904 nastal drugi logotip – Bayerjev križ, ki je bil razumljiv za vse ne le v vseh jezikih na svetu, temveč tudi zaradi svoje impresivne grafične podobe. Leta 1929 so križ posodobili in mu dali obliko, ki jo ima še danes.


Bayer danes – sodobni Bayerjev križ

Pomemben dejavnik uspešnosti v mednarodni konkurenci je podoba, ki jo vidijo ljudje in Bayerjevi poslovni partnerji na različnih trgih. Dobra prepoznavnost Bayerjevega logotipa in pozitivna podoba pri ljudeh sta pogosto odločilni pri odločitvah kupcev. Bayerjev križ je kot blagovna znamka najpomembnejši element celostne podobe podjetja in znak kakovosti storitev in izdelkov družbe Bayer po vsem svetu.

Bayer križ

 

 

 

Od leta 2002 naprej je barvni Bayerjev križ vizualna blagovna znamka skupine. Nazadnje so ga posodobili leta 2010 – sveže, sodobne barve simbolizirajo inovacijsko moč družbe.