Zgodnje zdravljenje periferne arterijske bolezni lahko prepreči resne zaplete

O periferni arterijski bolezni govorimo, kadar ateroskleroza prizadene medenične arterije in arterije spodnjih okončin. Arterije so žile, ki s kisikom in hranivi bogato kri dovajajo v vse dele telesa. Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se v stenah arterij kopičijo maščobne obloge, ki jim pravimo maščobne lehe ali plaki, in lahko prizadene arterije kjer koli v telesu. Če maščobne obloge zožijo arterijo v tolikšni meri, da je zaradi tega moten dotok krvi v določen del telesa, se pojavijo bolezenski znaki.

Najpogostejša je ateroskleroza srčnih (koronarnih) arterij, ki povzroča pogoste bolezni, kot so angina pektoris, to je tipična tiščoča bolečina v prsih pri naporu, ali srčni infarkt. Če je ateroskleroza prisotna v vratnih (karotidnih) arterijah, lahko to privede do možganske kapi. Pri periferni arterijski bolezni je moten dotok krvi v spodnje okončine, kar povzroča za bolnika zelo moteče težave, bistveno zmanjša kakovost življenja in lahko privede tudi do življenje ogrožajočih stanj.

Znaki periferne arterijske bolezni


Bolniki s periferno arterijsko boleznijo najpogosteje tožijo zaradi krčevitih bolečin v mečih, stegnih ali v predelu kolkov ter zadnjice, ki nastanejo pri različnih telesnih obremenitvah. Takšni bolečini rečemo klavdikacija in pri posameznem bolniku običajno nastane pri vedno enaki obremenitvi, na primer po določeni prehojeni razdalji. Zaradi bolečine se mora bolnik navadno ustaviti, po čemer bolečina popusti v nekaj minutah in bolnik lahko hojo nadaljuje. Z napredovanjem bolezni se razdalja, ki jo lahko bolnik prehodi, postopoma krajša, lahko pride do pojava bolečin v mirovanju, nastajanja razjed na nogah, kar lahko v najhujših primerih privede tudi do izgube prizadete okončine (amputacije). V izogib tako hudim posledicam bolezni je nujna pravočasna razpoznava bolezni, v večini primerov sprememba življenjskega sloga in seveda ustrezno zdravljenje.

Različne možnosti diagnoze

 

Zdravniki bolezen ugotavljamo in potrdimo z različnimi metodami, med katere spada telesni pregled, merjenje krvnega tlaka na rokah in nogah, iz česar izračunamo t.i. gleženjski indeks, ultrazvočno preiskavo ter slikanje arterij (angiografijo). Bolniki lahko sami pri sebi opazijo nekatere znake bolezni, kot so hladnejša ena spodnja okončina od druge, nastanek ran, ki slabo in počasi celijo, sprememba barve kože, svetleča, prosojna koža, izguba poraščenosti nog, počasna rast nohtov, pri moških lahko izguba spolne moči (erektilna disfunkcija).

 

Dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni


Na nastanek ateroskleroze in s tem periferne arterijske bolezni vplivajo številni dejavniki. Najpomembnejši so kajenje, telesna neaktivnost, debelost, nepravilna prehrana, povišan krvni tlak, povišane krvne maščobe in sladkorna bolezen ter prisotnost aterosklerotične bolezni pri bližnjih sorodnikih. Ključna pri obvladovanju bolezni in njenem upočasnjevanju je zato sprememba življenjskega sloga. Najpomembnejša je opustitev kajenja, ki je poleg sladkorne bolezni najpomembnejši dejavnik za nastanek in hitro napredovanje bolezni, zato skušamo bolnike za vsako ceno motivirati in jim pri tem pomagati.

Spodbujamo jih k čim aktivnejšemu življenju z redno telesno vadbo večino dni v tednu in jim svetujemo pri pravilni prehrani, ki naj vsebuje čim več sadja in zelenjave ter čim manj nasičenih maščob, kar jim bo pomagalo vzdrževati zdravo telesno težo in se izogniti debelosti. Osnova začetnega zdravljenja je izvajanje telesne aktivnosti do stopnje, ko nastopijo bolečine, postanek do prenehanja bolečin in nato nadaljevanje aktivnosti do ponovnega nastanka bolečin. Bolnik takšen postopek ponavlja čim večkrat zapored, kar imenujemo intervalni trening. S tem se izboljšuje dotok krvi v prizadeti del telesa, saj se vzpostavijo nove žilne povezave, ki zaobidejo zoženi del arterije. Že samo z naštetimi, razmeroma enostavnimi ukrepi lahko pri številnih bolnikih zelo učinkovito upočasnimo napredovanje bolezni in omilimo težave.

Ob zdravilih je nujna tudi sprememba življenjskega sloga

Pri večini bolnikov s periferno arterijsko boleznijo je poleg nujne spremembe življenjskega sloga potrebno tudi zdravljenje z zdravili in drugi postopki, s katerimi ponovno vzpostavimo nemoten dotok krvi v obolelo okončino, s čimer preprečimo hude zaplete bolezni. Vsakemu bolniku svetujemo zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi in zdravili za zniževanje krvnih maščob. Pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo je nujno z zdravili čim bolje urejati tlak in raven krvnega sladkorja.


Kadar bolnika težave ovirajo pri običajnih aktivnostih in zmanjšujejo kvaliteto življenja ter kadar gre za hude zaplete bolezni, se odločamo za posege, ki izboljšajo prekrvitev prizadete okončine. Uporabljamo znotrajžilne posege, pri katerih s posebnimi baloni in vstavitvijo žilne opornice zoženo arterijo razširimo ter s tem izboljšamo dotok krvi, in kirurške operativne posege z našitjem žilnega obvoda (by-pass), s pomočjo katerega kri preusmerimo mimo zožitve v prizadeto okončino. Oba postopka sta zelo učinkovita, vendar s tem seveda ne ozdravimo bolezni, temveč le delno odpravimo njene posledice. Zato je v vsakem primeru izjemnega pomena nadaljevanje vseh prej omenjenih postopkov in ukrepov, saj lahko le tako preprečimo nove zaplete bolezni.

 

Pravočasni ukrepi lahko zaustavijo napredovanje bolezni in zaplete


Periferna arterijska bolezen je pogosta, zelo omeji bolnika pri vsakodnevnih aktivnostih in s tem zmanjša kakovost življenja ter lahko privede do hudih zapletov. Zato je izjemnega pomena preprečevanje z zdravim načinom življenja, pogosto telesno aktivnostjo in opustitvijo kajenja. Pri pojavu značilnih težav je smiseln čimprejšnji obisk zdravnika, saj je pravočasno zdravljenje s splošnimi ukrepi, zdravili in ostalimi postopki zelo učinkovito in lahko prepreči resne in življenje ogrožajoče zaplete bolezni.

 

Gregor Kompara, dr. med., spec.

 

COR-XAR-SI-0026-1; 01.2020