Kaj je možganska kap?

Možganska kap je nujno zdravstveno stanje, ki ima lahko resne posledice za bolnika kot za njihovo družino in prijatelje.

Vsako leto prizadene okoli 17 milijonov oseb po vsem svetu. Nastane, ko je prekinjena oskrba kateregakoli dela možganov s krvjo,  kar posledično zmanjša oskrbo s kisikom, ki je bistven za delovanje in preživetje možganskih celic. Če se zdravljenje ne začne dovolj zgodaj, lahko možganska kap poškoduje možgane, ki ne morejo delovati kot prej1.

 

Možganska kap je vsako leto odgovorna za 6,7 milijona smrti po svetu in 5 milijonov ljudi, ki po preživeli kapi ostanejo invalidi2,3.

 

Ishemična možganska kap

 

85 % ljudi, ki so imeli možgansko kap, doživi ishemično kap, ki nastane zaradi krvnega strdka, ki prekine preskrbo s krvjo v možganih1,4.


Vrste ishemične kapi5

 

Ateroskleroza velikih arterij

Ateroskleroza velike arterije nastane zaradi maščobnih oblog na notranjih stenah večjih arterij. Zaradi tega postajajo arterije bolj toge in ožje, verjetnost, da pride do zapore žile, pa večja.

 

- Predstavlja 25 % vseh ishemičnih možganskih kapi.

 

Kriptogena možganska kap

Vzrok možganske kapi pri bolniku ostaja neznan, kljub temeljitim preiskavam, ki izključujejo znane srčne in žilne vzroke. Najpogostejša oblika kriptogene možganske kapi je embolična kap neznanega izvora (ESUS).

 

- Predstavlja približno 25 % vseh ishemičnih možganskih kapi.

 

Bolezni malih arterij

Bolezen malih arterij nastane, ko se pretok krvi v možganskih žilicah zapre. Ostanki, ki se nalagajo v žilah, povzročijo zadebelitev žile in večjo togost. Lakunarna možganska kap, ena od najpogostejših vrst kapi, se pojavi zaradi zamašitve arteriole globoko v možganih.

 

- Predstavlja približno 25 % vseh ishemičnih možganskih kapi.

 

Prepoznan kardiogeni embolizem

Pojavi se, ko srce v možganski krvni obtok pošilja neželene snovi (npr. krvne strdke), kar povzroči okluzijo (zaporo) krvne žile in poškodbe možganskega tkiva. To lahko povzročijo bolezni, kot je atrijska fibrilacija.

 

Nenavadni vzroki

Pojavi se, kadar pride do možganske kapi zaradi nenavadnega vzroka, ki morda ne sodi v zgornje kategorije.

 

- Predstavljajo približno 5 % vseh ishemičnih možganskih kapi.

 

Hemoragična možganska kap

 

Hemoragična možganska kap predstavlja 15 % vseh možganskih kapi. Pojavi se, ko ena od možganskih žil zakrvavi v možgane ali okoli njih (hemoragija).


Vrste hemoragičnih kapi

 

Intracerebralna krvavitev

Intracerebralna krvavitev nastane, ko se natrga oslabela žila v možganih in pritiska na možgansko tkivo.

 

Subarahnoidna krvavitev

Subarahnoidna krvavitev nastane, ko pride do krvavitve na površini možganov. Čeprav je subarahnoidna krvavitev manj pogosta, je lahko smrtna.

 

Arteriovenska malformacija

Arteriovenska malformacija je vrsta oslabljene krvne žile, ki lahko povzroči hemoragično možgansko kap, ki nastane, ko ta klopčič krvnih žil v možganih ali na njihovi površini zaobide normalno možgansko tkivo in neposredno preusmeri kri od arterij do ven.

 

Prehodni ishemični napad6

Posameznik lahko doživi tudi manjšo kap ali prehodni ishemični napad (TIA), ti napadi pa se lahko med sabo precej razlikujejo.


Čeprav so simptomi lahko enaki, lahko ostanejo neopaženi in trajajo le nekaj minut, preden popolnoma izginejo. Kljub temu lahko trajajo tudi do nekaj ur. Pomembno je, da ne dopustimo, da bi ta vrsta kapi ostala neopažena, saj pogosto privede do velike možganske kapi, in to najpogosteje že v prvih nekaj dneh po TIA6.

 

Ena od petih oseb, ki so doživele TIA, bo v naslednjih treh mesecih doživela veliko možgansko kap.

 

Možganska kap zaradi atrijske fibrilacije


Ljudje, ki doživijo možgansko kap zaradi atrijske fibrilacije, imajo slabše izide, kot so hujša invalidnost ali večja verjetnost za smrt, kot bolniki, ki doživijo možgansko kap zaradi drugih vzrokov7,8. Atrijska fibrilacija je povezana tudi s »tihimi možganskimi kapmi«, ki so po obsegu manjše in ne kažejo večjih simptomov, namesto tega pa povzročijo postopno poslabšanje možganov9.



L.SI.COM.10.2018.3019

 

Vir: https://www.signagainststroke.com/about-stroke/what-is-a-stroke; zadnji dostop: oktober 2018

 

  1. Stroke Alliance for Europe. The Burden of Stroke in Europe. The Burden of Stroke in Europe Report. 2017.
  2. World Health Organisation (WHO). The top 10 causes of death. http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs310/en/index2.html. Accessed October 2017.
  3. Mackay, J, Mensah, G. Global burden of stroke. The Atlas of Heart Disease and Stroke. United Kingdom. World Health Organization 2004. Available at http://www.who.int/cardiovascular_diseases/resources/atlas/en/. Accessed October 2017.
  4. American Heart Association. Ischemic Strokes (Clots). Accessed October 2017.
  5. Hart RG, Diener HC, Coutts SB, et al. Embolic strokes of undetermined source: the case for a new clinical construct. Lancet Neurol 2014; 13: 429–38.
  6. Stroke Foundation. Types of Stroke. Accessed October 2017.
  7. Lin HJ, Wolf PA, Kelly-Hayes M, Beiser AS, Kase CS, Benjamin EJ, D'Agostino RB., Stroke severity in atrial fibrillation. The Framingham Study, Stroke. 1996;27(10):1760–
  8. Lamassa M, Di Carlo A, Pracucci G, Basile AM, Trefoloni G, Vanni P, Spolveri S, Baruffi MC, Landini G, Ghetti A, Wolfe CD, Inzitari D., Characteristics, outcome, and care of stroke associated with atrial fibrillation in Europe: data from a multicenter multinational hospital-based registry (The European Community Stroke Project)., Stroke. 2001;32(2):392–
  9. Ezekowitz MD, James KE, Nazarian SM, Davenport J, Broderick JP, Gupta SR, Thadani V, Meyer ML, Bridgers SL., Silent cerebral infarction in patients with nonrheumatic atrial fibrillation. The Veterans Affairs Stroke Prevention in Nonrheumatic Atrial Fibrillation Investigators. Circulation. 1995;92(8):2178–8