Živeti po kapi: fizične in vedenjske spremembe

Če se možganska kap zgodi vam ali bližnjim, ima zaradi svoje nenadnosti in nepripravljenosti vseh vpletenih, hude posledice za vso družino. Možganska kap lahko prizadene vsakogar drugače, z manjšimi do pogosto dolgotrajnimi fizičnimi in psihičnimi posledicami. Te lahko vključujejo težave z mobilnostjo, vidom, govorom in pomnjenjem, osebnostne spremembe, oslabelost in depresijo1. Vsak, ki preživi možgansko kap, bo imel različno izkušnjo okrevanja. Razumevanje narave vidnih in tudi manj opaznih posledic ter zavedanje, kaj lahko storimo, sta prva koraka k okrevanju.

 

Nekatere najpogostejše posledice možganske kapi so fizične in se med sabo lahko močno razlikujejo, odvisno od obsega možganskega tkiva, ki je bilo uničeno ali poškodovano.

 Zoom image

Ne pozabite – hitro ukrepanje ob možganski kapi pomaga preprečiti škodo.

 

Najpogostejše fizične posledice1

  • Paraliza – ko je del možganov poškodovan, sporočanje med možgani in mišicami morda ne deluje pravilno, kar povzroča šibkost ali paralizo mišic.
  • Motnje vida – slepe točke, znane tudi kot izguba vidnega polja, so po možganski kapi pogoste. Poškodbe možganov lahko povzročijo tudi težave pri zaznavanju in razumevanju vizualnih informacij v možganih. Te imenujejo težave z vizualno percepcijo.
  • Težave s spanjem – osebe, ki preživijo možgansko kap, imajo lahko motnje spanja, vključno s spremembami v vzorcu spanca, kot sta nespečnost ali motnje dihanja, kot je obstruktivna spalna apneja.
  • Napadi – v prvih nekaj tednih po kapi se lahko pojavijo epileptični napadi. Ti so znak možganske poškodbe in posledica nenadne neorganizirane možganske električne aktivnosti. Napade lahko zaznamujejo krči ali konvulzije. Možganska kap je je najpogostejši vzrok za napade pri starejših.
  • Inkontinenca – nanaša se na sposobnost nadzorovanja mehurja ali črevesja.
  • Bolečina – medtem ko večina možganskih kapi povzroča odrevenelost, včasih to odrevenelost spremljajo občutki globljega žarenja ter mravljinčenja, pogosto z mišičnimi krči. Ta bolečina se lahko pojavi neposredno po kapi, lahko pa tudi po tednih ali celo mesecih kasneje.
  • Utrujenost – utrujenost po možganski kapi se lahko pojavi po nekaj dnevih, tednih, mesecih ali celo letih po kapi, pri tem pa jo vsak bolnik doživlja drugače. Bolečina lahko pride brez opozorila in ni nujno, da jo počitek izboljša.

 

Poleg tega, da imajo visoko tveganje za možgansko kap, lahko osebe z atrijsko fibrilacijo doživijo hujše oblike možganske kapi in imajo po dogodku slabše obete kot osebe brez atrijske fibrilacije2.

Vedenjske spremembe

 

Mnogi poznajo fizične posledice možganske kapi, vendar obstaja veliko drugih posledic, ki so morda manj poznane.

 

Bolnik po možganski kapi lahko doživljajo vedenjske spremembe, kot so nihanje razpoloženja, depresija, jeza in osebnostne spremembe.

 

Čeprav čustev ali misli ne vidimo, lahko čustvene spremembe vodijo v vedenjske spremembe, ki kažejo, da ni vse dobro.

 

Čustvene spremembe lahko nastanejo zaradi fizičnih poškodb v možganih. Različni deli možganov nadzirajo različne telesne funkcije – vključno s tem, kako se počutimo3. Če je del možganov, ki običajno nadzira čustva, zaradi možganske kapi poškodovan, lahko privede do sprememb v načinu razmišljanja, čustvovanja ali obnašanja.

 

Kateri so najpogostejši psihični učinki?

 

Med najpogosteje poročanimi težavami, povezanimi z možgansko kapjo so4:

 

  • Strah pred naslednjo možgansko kapjo v javnosti ali med spanjem
  • Težave pri komuniciranju v nujnem primeru
  • Neželeni učinki zdravil
  • Občutek osramočenosti v socialnih situacijah
  • Strah pred padcem

 

Možganska kap je povezana z različnimi posledicami vseh vrst.


 

Čeprav so mnoge posledice fizične, obstajajo tudi opazne posledice v vedenju, med drugim4:

 

  • Čustvenost – možganska kap lahko ima močan čustveni učinek, zaradi česar je težko nadzorovati svoja čustva (čustvena labilnost), kar lahko privede do depresije in tesnobe.
  • Osebnostne spremembe – običajno imajo osebe konsistenten odziv na določene stvari, možganska kap pa lahko spremeni osebnost do te mere, da se lahko bolnik zdi kot povsem drugačna oseba.
  • Jeza – ljudje se lahko po možganski kapi hitreje ujezijo in imajo manjši nadzor nad svojimi izbruhi, ki so lahko usmerjeni proti družini ali negovalci.

 

Tipični sprožilci za izbruhe jeze pri osebah po možganski kapi so lahko4:

  • Težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, ki so bile pred možgansko kapjo neproblematične, kot je oblačenje.
  • Potreba po pomoči drugih za dokončanje nalog.
  • Premalo časa za odgovor med pogovori.
  • Nezmožnost izražanja, kot bi si želeli ali nameravali.
  • Druge osebe sprejemajo odločitve v njihovem imenu brez posvetovanja.
  • Napačno razumevanje ali občutek nerodnosti.
  • Težave pri komuniciranju – po možganski kapi imajo številni težave z govorom in jezikom.5
  • Slabše pomnjenje – pogosto sta prizadeta kratkotrajni spomin in koncentracija, vendar lahko, slabše pomnjenje pa lahko vpliva tudi na druge procese razmišljanja, kot so reševanje problemov, načrtovanje in orientacija.5

 

L.SI.COM.10.2018.3020

 

Vir: https://www.signagainststroke.com/life-after-stroke/the-physical-effects (zadnji dostop: oktober 2018)

https://www.signagainststroke.com/life-after-stroke/effects-on-behaviour (zadnji dostop: oktober 2018)

 

  1. National Stroke Association. Post-Stroke Conditions. Physical. Accessed October 2017.
  2. American Heart Association. What are the symptoms of Atrial Fibrillation (Afib or AF)?. Accessed October 2017.
  3. Brainline. Emotional Symptoms. Accessed October 2017.
  4. Stroke Association. Emotional Changes After Stroke. Brochure. April 2012. Accessed October 2017.
  5. Stroke Association. Common Problems After Stroke. Accessed October 2017.